Raba predlogov S/Z
Glasove slovenskega knjižnega jezika v grobem delimo na samoglasnike in soglasnike, soglasnike pa na zvočnike in nezvočnike.
Zvočniki so: j, l, r, m, n, v (za pomoč: vsi soglasniki v stavku: Moj nori lev.).
Nezvočnike pa delimo na nezveneče in na zveneče nezvočnike.
Nezveneči nezvočniki so: p, f, t, s, š, c, č, k, h (za pomoč: vsi soglasniki v stavku: Ta suhi škafec pušča.).
Zveneči nezvočniki pa so: b, v, d, z, ž, g.
Predlog S pišemo pred nezvenečimi nezvočniki (p, f, t, s, š, c, č, k, h).
Pred vsemi drugimi glasovi stoji predlog Z.
Primera rabe:
- S bratom sta pospravila hišo. (narobe)
- Z bratom sta pospravila hišo. (prav)
Preberite tudi, kako je z rabo predlogov H oz. K.
